Šola prenove vabi na novo delavnico suhozidne gradnje. Dnodnevni dogodek bo potekal 15. in 16. oktobra 2026 na območju gradu Grm v Novem mestu, poudarek bo na praktičnem delu – pridobivanju veščin pri gradnji suhega zidu. Delavnica poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, OE Novo mesto.
Najstarejši zgodovinski pisni in slikovni viri o suhozidni gradnji v Jugovzhodni Sloveniji so iz 18. in 19. stoletja. Domneva se, da je iz tega časa tudi večina materialnih ostankov suhozidne gradnje, ki so na Dolenjskem in v Beli krajini ohranjeni poleg že znanih in dokumentiranih ostankov kamnitih obzidij okrog prazgodovinskih gradišč in rimskih cest ter posameznih rimskih vodnjakov ohranili na terenu, npr. kamniti mostovi, vodnjaki, iz kamna obzidani naravni vodni viri, iz kamna tlakovane srednjeveške in novoveške poti, oporni in mejni zidovi.
V suhozidni tehniki so bili ponekod izdelani tudi oboki v cerkvah, gradovih, hišah in v gospodarskih objektih ter tlaki v cerkvah. Na podlagi ohranjenih primerov v naravi, omemb v pisnih in slikovnih virih se domneva, da je bila suhozidna gradnja živa do preloma iz 19. v 20. stoletje, potem pa je relativno hitro šla v pozabo. Zaradi tega ni nenavadno, da se je znanje o suhozidni gradnji med domačini popolnoma pozabilo. Kljub vsemu lahko ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini še zasledimo nekaj tovrstne gradnje, ki je ohranjena na izrazitejšem kraškem svetu. V zadnjem obdobju so jih evidentirali konservatorji novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, treba bo najti način, kako (kdo in na kakšen način) jih bomo ohranjali in vzdrževali.
Suhozidna delavnica v Novem mestu je namenjena oživitvi suhozidnega rokodelskega znanja in veščin, s katerimi bo mogoče vzdrževati materialne ostanke na terenu in zagotavljati prenos znanja.
Podrobnosti o delavnici in prijavnico najdete na tej povezavi.
