»Dediščina je spomin. Je identiteta. Je sobivanje,« je bilo slišati na slovesni podelitvi evropskih nagrad za kulturno dediščino/nagrad Europa Nostra 2026, ki je 28. maja 2026 potekala v Nikoziji na Cipru. Med letošnjimi prejemniki te najpomembnejše evropske nagrade za dediščino je tudi slovenski projekt Šola prenove, ki je prejela priznanje v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in spretnosti (Education, Training and Skills).
Nagrade za evropsko kulturno dediščino/Europa Nostra Awards podeljujeta Evropska komisija in Europa Nostra, vodilna evropska organizacija na področju kulturne dediščine. Veljajo za najvišja evropska priznanja na tem področju in vsako leto izpostavijo najboljše projekte, pobude in posameznike, ki pomembno prispevajo k ohranjanju, raziskovanju, upravljanju in promociji dediščine.
Podelitev je potekala v okviru Evropskega vrha o kulturni dediščini pod geslom Heritage as the Soul of Mare Nostrum (Dediščina kot duša našega Sredozemlja). V ospredju letošnjega srečanja je bila misel, da kulturna dediščina ni zgolj odsev preteklosti, temveč pomemben dejavnik prihodnosti. Kot je poudaril župan Nikozije Charalambos Prountzos, ima »kulturna dediščina trajno vlogo pri oblikovanju evropske identitete, krepitvi dialoga med narodi in varovanju duše naših družb«. Po njegovih besedah dediščina povezuje skupnosti, krepi medsebojno razumevanje in pomaga graditi bolj povezano evropsko prihodnost.
Prav te vrednote že vrsto let uresničuje tudi Šola prenove. Projekt spodbuja razumevanje kulturne dediščine kot pomembnega dela sodobnega življenjskega prostora ter krepi znanja in spretnosti, potrebne za njeno kakovostno ohranjanje. S predavanji, delavnicami, strokovnimi srečanji in praktičnimi usposabljanji povezuje strokovnjake, obrtnike, lastnike stavb, študente in vse, ki jih zanimajo tradicionalna znanja ter sodobni pristopi k prenovi dediščine. Nagrado je v imenu partnerjev Šole prenove – Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenja zgodovinskih mest Slovenije, Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije ter Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani – prevzela generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc.
Ključ do uspeha je sodelovanje
»Evropska nagrada za kulturno dediščino/nagrada Europa Nostra 2026 je priznanje za delo nas vseh, potrditev dobrega sodelovanja partnerjev, sodelovanja z mentorji, strokovnimi sodelavci, zato vsem velika zahvala. Nagrada prihaja ob desetletnici sodelovanja in na to smo zelo ponosni; s tem smo pokazali, da je vztrajno delo in predvsem sodelovanje vseh udeleženih v projektu temeljnega pomena. Potrditev je tudi število udeležencev delavnic in dogodkov Šole prenove: veseli smo, da se jih udeležuje vse več, predvsem pa smo veseli zelo dobrega odziva mladih. Gre za potrditev, da je zavedanje pomena kulturne dediščine za prihodnost vedno večje,« je ob prejemu nagrade povedala Mateja Hafner Dolenc.
Mateja Hafner Dolenc z evropsko nagrado za kulturno dediščino/nagrado Europa Nostra 2026 za Šolo prenove
Evropska nagrada za kulturno dediščino Europa Nostra 2026 je pomembno mednarodno priznanje vsem, ki soustvarjajo Šolo prenove, in potrjuje, da so znanje, usposabljanje in medgeneracijski prenos izkušenj med ključnimi temelji prihodnosti evropske kulturne dediščine.
Prejemniki evropskih nagrad za kulturno dediščino/nagrad Europa Nostra 2026
Na slovesnosti je prek videonagovora spregovoril tudi Glenn Micallef, evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, ki je izpostavil pomen vseh, ki s svojim znanjem, predanostjo in časom skrbijo za ohranjanje skupne evropske dediščine ter njen prenos na prihodnje generacije. Prav v tem poslanstvu je evropska žirija prepoznala tudi vrednost Šole prenove.
Zahvaljujemo se vsem partnerjem, mentorjem delavnic, strokovnim sodelavcem in udeležencem delavnic in dogodkov Šole prenove, skupaj skrbimo za ohranjanje in prenos mojstrskih znanj prihodnjim rodovom, za ohranjanje kulturne dediščine, dediščine vseh nas.
Šola prenove je dobitnica evropske nagrade za kulturno dediščino/Europa Nostra 2026, ki jo podeljujeta Evropska komisija (European Commission) in Europa Nostra (Europa Nostra), sofinancira pa program EU Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Del vrha o evropski kulturni dediščini 2026 (European Cultural Heritage Summit 2026) v Nikoziji na Cipru, kjer bo projekt 28. maja 2026 še uradno prejel nagrado v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in spretnosti, je bila tudi predstavitev nagrajenih projektov v vseh kategorijah.
Šolo prenove, njene projekte in dosežke je v imenu partnerjev projekta predstavila tesna sodelavka Šole prenove, arhitektka in restavratorka – konservatorka Mateja Kavčič.
Šola prenove je bila ustanovljena leta 2015 na pobudo Združenja zgodovinskih mest Slovenije kot odgovor na vse večje pomanjkanje usposobljenih izvajalcev za prenovo historičnih objektov. Projekt poleg Združenja v vlogi koordinatorja povezuje ključne partnerje s področja varovanja dediščine, arhitekture in izobraževanja: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo ter Srednjo gradbeno, geodetsko, okoljevarstveno šolo in strokovno gimnazijo Ljubljana. Vsak izmed partnerjev v projektu zastopa pomemben del področja prenove dediščine – od konservatorske stroke in prihodnjih načrtovalcev do novih generacij obrtnikov.
Osrednji poudarek Šole prenove so praktična izobraževanja s področja tradicionalnih gradbenih tehnik. Delavnice vključujejo znanja kamnoseštva, priprave in popravil apnenih ometov, lesenih konstrukcij, tradicionalnega krovstva ter drugih veščin, ki so ključne za kakovostno obnovo zgodovinskih stavb. Izobraževanja potekajo na lokacijah kulturne dediščine po vsej Sloveniji, pogosto v sodelovanju z občinami, upravljavci objektov in lastniki dediščine. Delavnice trajajo od enega do petih dni, udeležencem pa so brezplačno dostopne tudi zaradi podpore Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Pomemben del projekta so mentorji in predavatelji. Šola prenove si prizadeva, da bi mojstri tradicionalnih obrti svoje znanje prenesli na mlajše generacije, pri programu pa sodelujejo tudi konservatorji, restavratorji, gradbeni inženirji, arhitekti ter učitelji. Prav povezovanje različnih strok in praktičnih izkušenj je ena največjih vrednosti projekta.
V petnajstih letih se je močno spremenila tudi struktura udeležencev. Če so bili nekoč med njimi predvsem starejši ljubitelji dediščine, danes delavnice obiskujejo vse generacije – od mladih do aktivnih lastnikov historičnih objektov in strokovnjakov. Projekt tako postaja pomemben prostor medgeneracijskega prenosa znanja in ozaveščanja o pomenu kakovostne prenove.
Šola prenove pomembno prispeva tudi k promociji kakovostne obnove historičnih stavb, je izpostavila Mateja Kavčič. Z bienalnimi priznanji izpostavlja zgledno prenovljene objekte ter spodbuja lastnike dediščine, da svoje izkušnje delijo z drugimi, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Poleg tega projekt zagotavlja strokovno svetovanje in pripravlja spletna gradiva, s katerimi želi strokovno znanje približati širši javnosti.
Predstavitev projektov je potekala v gledališču THOC v Nikoziji. Na fotografiji Mateja Kavčič.
Ena izmed pomembnih aktivnosti projekta je tudi vzpostavljanje seznama usposobljenih izvajalcev, ki jih priporočajo lastniki objektov kulturne dediščine. Delavnice obrtnikom omogočajo pridobivanje prepoznanih kompetenc na področju prenove dediščine v okviru nacionalnega sistema poklicnih kvalifikacij.
Posebno nadgradnjo predstavlja projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 20. stoletja, ki je nastal s podporo Norway Grants. Namen projekta je bolj sistematično vključevanje kulturne dediščine v osnovnošolsko izobraževanje ter približevanje pomena dediščine mladim generacijam.
Rezultati delovanja Šole prenove so impresivni:
izvedenih je bilo 50 delavnic in
30 enodnevnih predavanj
na 50 lokacijah kulturne dediščine po Sloveniji.
Več kot 1000 udeležencev je pridobivalo nova znanja pod vodstvom 50 mentorjev, projekt pa je izpostavil tudi 51 kakovostno prenovljenih objektov kulturne dediščine.
Šola prenove je danes pomemben primer povezovanja dediščine, izobraževanja, obrti in lokalnih skupnosti ter dokazuje, da je ohranjanje tradicionalnih znanj ključnega pomena za trajnostno prihodnost naših zgodovinskih mest in stavbne dediščine.
V sredo, 20. maja 2026, ob 19. uri vabimo v škofjeloški Rotovžu na naslednji pogovorni večer. Tokrat se nam pridružujeta dva predavatelja, strokovnjaka vsak svojega področja – Tomaž Černe in Mateja Kavčič. Osrednja tema bo krožno gospodarjenje s prostorom.
Mag. Tomaž Černe bo predaval o pomenu krožnega gospodarjenja s prostorom. Tomaž Černe je vodja projektov s področja urejanja prostora, urbane ekonomike, zemljiške politike ter investicijskega inženiringa za javni in zasebni sektor in tudi član skupine, ki je pripravila Strateški načrt krožnega gospodarjenja s prostorom 2024–2030.
Mateja Kavčič bo predavala o spregledanih učinkih prenove. Mateja Kavčič je arhitektka, restavratorka – konservatorka z dolgoletnimi izkušnjami prenove in sodelavka našega projekta Šola prenove. Tokrat ne bo govorila le o kulturni dediščini, temveč o dediščini gradnje stavb, ki z vidika krožnega gospodarstva pomeni velik potencial.
Krožno gospodarjenje s prostorom je odziv na vse večje pritiske na prostor, ki je absolutno omejena in zato vse bolj dragocena dobrina. Ključni pristop predstavlja premik od nove pozidave k reciklaži in ponovni uporabi že pozidanih, tudi degradiranih območij in s tem prenovi stavb in naselij. Prenova tako pomeni odgovoren odnos do prostora, dediščine, okolja in prihodnjih generacij.
Predavanje organizirata Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Občina Škofja Loka.
Evropska komisija (European Commission) in Europa Nostra (Europa Nostra) sta razglasili zmagovalce evropskih nagrad za dediščino/nagrad Europa Nostra za leto 2026, ki jih sofinancira program EU Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Letos je najprestižnejše evropske nagrade za dediščino prejelo 30 vzornih projektov in zagovornikov dediščine iz 18 držav po vsej celini. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Šola prenove, ki nagrado prejme v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in spretnosti.
Šola prenove prejme evropsko nagrado za dediščino/nagrado Europa Nostra 2026 v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in spretnosti.
Zmagovalce je izbrala žirija za nagrade (Awards’s Jury), sestavljena iz desetih strokovnjakov za dediščino iz vse Evrope, potem ko je prispele prijave ocenilo pet izbirnih komisij (Selection Committees). Za letošnje nagrade so se potegovale organizacije in posamezniki iz 40 evropskih držav, vloženih je bilo 261 prijav.
Podelitev nagrade Šoli prenove je žirija (Jury) utemeljila takole:
»Šola prenove odgovarja na resnično potrebo po usposobljenih strokovnjakih za obnovo dediščine s praktičnimi delavnicami, ki temeljijo na tradicionalnih gradbenih obrteh. Ustanovljena je bila na pobudo Združenja zgodovinskih mest Slovenije in dokazuje, kako lahko sodelovanje med institucijami, strokovnjaki in skupnostmi ohranja dediščino živo ter ponuja model, ki lahko navdihne podobne pobude drugod.«
Nagrada Europa Nostra 2026 za Šolo prenove je po nagradi za Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju in za Plečnikovo hišo v Ljubljani šele tretja nagrada za Slovenijo. Zato ima prestižna nagrada Europa Nostra 2026 za Šolo prenove, za kulturno dediščino, strokovno javnost, ljubitelje in poznavalce, kot tudi za lastnike objektov kulturne dediščine in vse, ki se ukvarjajo s prenovo, od načrtovalcev do izvajalcev, še toliko večjo vrednost in pomen.
Opis zmagovalcev evropskih nagrad za dediščino/nagrad Europa Nostra za 2026 in njihove predstavitvene videe si oglejte tukaj.
PDF Loading...
Ob razglasitvi vas vabimo, da si ogledate seznam nagrajencev in ob tem tudi glasujete prek spleta (vote online) za svojega favorita ter tako odločite, kdo bo prejel nagrado občinstva za leto 2026 v vrednosti 10 tisoč evrov. Glasovanje poteka do 12. maja 2026.
Zmagovalci, med njimi tudi predstavniki Šole prenove, bodo nagrajeni na slovesni podelitvi evropskih nagrad za dediščino/nagrad Europa Nostra (European Heritage Awards Ceremony 2026), ki bo potekala 28. maja 2026 v Mestnem gledališču v Nikoziji na Cipru. Prireditev bosta vodila evropski komisar Glenn Micallef in izvršni predsednik organizacije Europa Nostra, prof. dr. Hermann Parzinger, udeležili se je bodo tudi mnogi ugledni gostje. Med slovesnostjo bodo razglašeni dobitniki nagrade Grand Prix in dobitnik nagrade Public Choice Award – izbrani med letošnjimi dobitniki evropskih nagrad za dediščino/nagrad Europa Nostra, ki bodo prejeli po 10 tisoč evrov.
Podelitev nagrad bo vrhunec srečanja o evropski kulturni dediščini 2026 (European Cultural Heritage Summit 2026), ki bo potekalo od 26. do 30. maja v ciprski prestolnici, pod geslom Dediščina kot duša Mare Nostrum. Vrh, ki ga organizira Europa Nostra v sodelovanju z Europa Nostra Heritage Hub v Nikoziji, poteka pod pokroviteljstvom ciprskega predsedstva Sveta EU (Cyprus Presidency of the Council of the EU) in ga podpira Evropska unija.
Predstavljanje odličnosti na področju dediščine v Evropi od leta 2002
Evropske nagrade za dediščino/nagrade Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) je leta 2002 uvedla Evropska komisija, od takrat pa jih organizira Europa Nostra. Že 24 let so te nagrade ključni instrument za priznavanje in spodbujanje raznolikih vrednot dediščine za evropsko kulturo, družbo, gospodarstvo in okolje.
Nagrade, ki jih podpira Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije, so izpostavile in razširile odličnost dediščine ter najboljše prakse v Evropi, spodbudile čezmejno izmenjavo znanja in povezale deležnike na področju dediščine v širše mreže. Nagrade so zmagovalcem prinesle številne koristi, kot so večja (med)nacionalna prepoznavnost, dodatna finančna sredstva in večje število obiskovalcev. Poleg tega so nagrade spodbudile večjo skrb za našo skupno dediščino med evropskimi državljani. Za dodatne podatke in številke o nagradah obiščite spletno stran nagrad (Awards website).
Europa Nostra
Europa Nostra je evropski glas civilne družbe, ki se zavzema za ohranjanje in promocijo kulturne in naravne dediščine. Gre za vseevropsko zvezo nevladnih organizacij s področja dediščine, ki jo podpira široka mreža javnih organov, zasebnih podjetij in posameznikov ter pokriva več kot 40 držav. Je najbolj reprezentativna mreža na področju dediščine v Evropi, ki vzdržuje tesne odnose z Evropsko unijo, Svetom Evrope, UNESCO in drugimi mednarodnimi organi. Europa Nostra je leta 2023 praznovala 60. obletnico.
Europa Nostra se zavzema za ohranitev ogroženih spomenikov, lokacij in krajin v Evropi, zlasti prek programa sedmih najbolj ogroženih spomenikov (7 Most Endangered Programme). Prek evropskih nagrad za dediščino/nagrad Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) Europa Nostra proslavlja in širi odličnost ter prispeva k opredelitvi in izvajanju evropskih strategij in politik v zvezi z dediščino prek participativnega dialoga z evropskimi institucijami in usklajevanja Evropske zveze za dediščino. Je tudi partnerica pobude Novi evropski Bauhaus, ki jo je razvila Evropska komisija, ter evropska članica in podpornica Mreže za podnebno dediščino.
Od leta 2023 Europa Nostra vodi evropski konzorcij, ki ga je Evropska komisija izbrala za vodenje projekta European Heritage Hub.
Ustvarjalna Evropa
Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) je vodilni program Evropske unije za podporo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno s kulturno dediščino, ki jim omogoča, da povečajo svoj prispevek k evropski družbi, gospodarstvu in življenjskemu okolju. S proračunom v višini več kot 2,4 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 podpira organizacije iz različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, kot so dediščina, uprizoritvene umetnosti, likovna umetnost, interdisciplinarne umetnosti, založništvo, film, televizija, glasba in videoigre, ter na tisoče umetnikov ter strokovnjakov s področja kulture in avdiovizualnih medijev.
Odprt je tudi že razpis za prijavo na nagrade za leto 2027 je odprt. Za več informacij obiščite spletno stran evropskih nagrad za dediščinoin oddajte svojo prijavo prek spleta do 7. septembra 2026.
Šola prenove
Šola prenove je bila ustanovljena leta 2015 na pobudo Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Povezuje Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Srednjo gradbeno, geodetsko, okoljevarstveno šolo in strokovno gimnazijo Ljubljana. Program odgovarja na pomanjkanje usposobljenih izvajalcev za obnovo zgodovinskih stavb v državi v obliki praktičnega usposabljanja, strokovnih predavanj ter ozaveščanja javnosti.
Delavnice potekajo po vsej državi na lokacijah kulturne dediščine, ki jih predlagajo občine ali zasebni lastniki. Osredotočajo se na tradicionalne gradbene tehnike, kot so apnene malte in ometi, gradnja s kamnom, suhozidna gradnja, gradnja lesenih konstrukcij, krovstvo za različne vrste kritin, tesarska popravila in sanacija vlage v stavbah. Vsaka delavnica traja od enega do pet dni, vodijo jih arhitekti, restavratorji, obrtniki in strokovnjaki za materiale. Udeležba je brezplačna. V povprečju se vsako leto organizira šest delavnic, ki jih letno obišče okoli 100 udeležencev. Od ustanovitve programa je bilo izvedenih približno 50 delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 1000 udeležencev.
Šola prenove sodeluje s širokim krogom ljudi: lastniki nepremičnin, izvajalci, javnimi uslužbenci, študenti, učitelji in otroki. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je v zadnjih letih povečalo udeležbo mladih. Delavnice so povezane z nacionalnim sistemom poklicnih kvalifikacij, kar obrtnikom omogoča pridobivanje priznanih kompetenc na področju obnove dediščine.
Šola prenove spodbuja kakovostno prenovo s podeljevanjem priznanj lastnikom vzorno obnovljenih stavb. Od leta 2018 je priznanje, ki se podeljuje vsako drugo leto, prejelo 51 lastnikov. Dnevi odprtih vrat omogočajo prejemnikom priznanj, da svoje izkušnje delijo z drugimi, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Šola prenove nudi tudi tehnično svetovanje in na spletu objavlja priročnike, da bi strokovno znanje postalo dostopnejše.
Program poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in izobraževalnimi ustanovami. Konservatorji redno sodelujejo pri delavnicah kot mentorji, s čimer krepijo povezavo med teorijo in prakso. Dejavnosti potekajo na dediščini nacionalnega pomena ter na območjih svetovne dediščine UNESCO, kot so Idrija, Škocjan in dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Z letnim proračunom v višini 35.000 evrov, ki ga financirata Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, se je šola razvila v vseslovensko mrežo.
V 19. stoletju je bila večina hiš na škofjeloškem območju krita s skrilom iz Selške doline. Šola prenove vas 16. in 17. aprila 2026 vabi, da spoznate to skoraj pozabljeno veščino in se pod vodstvom strokovnjaka tudi sami preizkusite v oblikovanju skrilastih ploščic.
Po uspešnih delavnicah z mladimi mojstri tokrat odpiramo vrata odraslim. Skril, ta plemenita sedimentna kamnina, je zaznamoval arhitekturno podobo naših krajev, a je znanje o njegovi obdelavi in uporabi sčasoma skoraj izumrlo. Na srečo tradicijo ohranja in nadgrajuje domačin, arhitekt in mojster Bojan Rihtaršič, ki bo svoje bogato znanje delil z udeleženci.
Vsebina delavnice
Program združuje zgodovinski kontekst in praktične izkušnje:
Spoznnavanje dediščine: Predstavitev Stare Loke – najstarejšega dela tisočletnega mesta – in obnove skrilaste strehe na obrambnem stolpu Strahlovega gradu.
Geološke značilnosti: Razumevanje razlik med skrilom iz Gorenjske in tistim s Pohorja ter iskanje nahajališč.
Praktično delo: Pod mentorstvom Bojana Rihtaršiča se boste spoznali z delom mojstra skrila in se lastnoročno preizkusili v oblikovanju skrilastih ploščic.
Delavnica je brezplačna, nanjo se lahko prijavite do ponedeljka, 13. aprila 2026. Število mest je omejeno.
Vlaga v zidovih, kapilarna vlaga in kondenzacija so pogoste težave, ki ne ogrožajo le konstrukcije stavb, temveč tudi kakovost bivalnega okolja. Šola prenove vas v sodelovanju z Mestno občino Krško, Mestnim muzeje Krško in Zavodom za varstvo kulturne dediščine (OE Novo mesto) vabi, da se 14. aprila udeležite brezplačne strokovne delavnice v Krškem, kjer boste skupaj s strokovnjaki iskali rešitve za te izzive.
Neprimerni gradbeni posegi in vse izrazitejše podnebne spremembe povečujejo ogroženost našega stavbnega fonda, še posebej kulturne dediščine. Ker vlaga povzroča propad materialov in zmanjšuje trdnost objektov, je ključno poznavanje pravilnih in dolgoročno uspešnih postopkov sanacije.
Kaj boste izvedeli na delavnici?
Strokovnjaki bodo skozi predavanja in praktične prikaze osvetlili ključna področja:
Prepoznavanje vzrokov: Simulacija nastanka vlage v zidovih in različne vrste poškodb.
Metode sanacije: Predstavitev načinov in pravilnih postopkov za učinkovito reševanje težav.
Terenski ogled: V zadnjem delu delavnice si bomo skupaj s strokovnjaki na terenu ogledali konkretne primere poškodb na zidovih in načine njihovega reševanja.
Šola prenove nadaljuje sodelovanje z Občino Škofja Loka in Osnovno šolo Ivana Groharja iz Škofje Loke in skupaj pripravljamo že drugo delavnico na temo skrila, kot naravne strešne kritine.
Prvi mali mojstri na delavnici o skrilu so bili učenci Podružnične osnovne šole v Bukovščici, tokrat pa delavnico o skrilu prilagajamo na vsebine zahtevnosti za učence zadnje triade. Praktični del delavnice bo potekal na dvorišču Strahlovega gradu v Stari Loki, kjer Občina Škofja Loka vodi obnovo skrilaste strehe na enem od obrambnih stolpov gradu.
Učenci bodo spoznali kamen – skril, njegovo zahtevno pridobivanje in težaško delo mojstrov iz Selške doline, ki so nekdaj s skrilom pokrili večino hiš nekdanjega Loškega gospostva.
V drugem delu delavnice pa bodo učenci tudi sami postali »mojstri skrila«, saj bodo spoznali orodje za obdelavo skrila in se tudi sami preizkusili v izdelavi skrilastih ploščič. Vsak pa si bo za spomin izdelal tudi svojo kamnito ploščico.
V sredo, 11. marca 2026, ob 18. uri v škofjeloškem Rotovžu nadaljujemo pogovorne večere 𝗩 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗼 𝘃 𝗥𝗼𝘁𝗼𝘃𝘇̌𝘂. O dediščini Jožeta Plečnika v zgodovinskih mestih bo predaval Tomaž Štoka.
Tomaž Štoka (Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana: MAO) je umetnostni zgodovinar, izvrsten poznavalec arhitekta Jožeta Plečnika in ključni član skupine, ki je pripravila kandidaturo del Jožeta Plečnika za uvrstitev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Tokrat bo predstavil izjemni opus arhitekta, predvsem pa njegova dela in zapuščino v 11 slovenskih zgodovinskih mestih.
Vsak pogovor in vsak večer bo tudi priložnost za prijetno druženje, zato vabimo, da se pridružite pogovorom V sredo v Rotovžu v našem učnem laboratoriju za dediščino. Udeležba je brezplačna.
Predavanje organizirata Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Občina Škofja Loka.
Šola prenove odpira četrti razpis zbiranja predlogov za podelitev priznanj kakovostno izvedenim prenovam arhitekturne dediščine. Vabljeni k sodelovanju. Hiše niso le pričevalke o minulih življenj, so tudi spremljevalke rodov, ki so v njih živeli, ljubili, se smejali in žalovali ter s tem soustvarjali svet nas vseh. Kot se mi obnašamo do svoje kulturne dediščine, tak...Continue reading...
V sredo, 11. februarja 2026, ob 18. uri v škofjeloškem Rotovžu oz. v našem učnem laboratoriju za dediščino, začenjamo prvo od srečanj cikla 𝗩 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗼 𝘃 𝗥𝗼𝘁𝗼𝘃𝘇̌𝘂, namenjenih odkritim pogovorom in razpravam, izmenjavi mnenj, pogledov, strinjanj ali nestrinjanj o različnih strokovnih temah, ki so kakorkoli povezane s prostorom in današnjim življenjem mest.
Predavatelj bo 𝗶𝘇𝗿. 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗔𝗹𝗲𝗸𝘀𝗮𝗻𝗱𝗲𝗿 𝗢𝘀𝘁𝗮𝗻, arhitekt, projektant, profesor in mentor, član mnogih domačih in mednarodnih strokovnih komisij in teles, med drugim član ocenjevalne komisije Šole prenove. Predvsem pa je izvrsten poznavalec zgodovinskih mest in pretanjen opazovalec dogajanja v prostoru.
Vsak pogovor in vsak večer pa bo tudi priložnost za prijetno druženje, zato vabimo, da se pridružite pogovorom V sredo v Rotovžu v našem učnem laboratoriju za dediščino. Udeležba je brezplačna.
Predavanje organizirata Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Občina Škofja Loka.
“Šola prenove poteka v organizaciji Združenja zgodovinskih mest Slovenije na objektih kulturne dediščine na različnih lokacijah po Sloveniji. Predstavlja program neformalnega izobraževanja o starih znanjih in spretnostih potrebnih za kakovostno obnovo in prenovo.”
