Šola prenove je dobitnica evropske nagrade za kulturno dediščino/Europa Nostra 2026, ki jo podeljujeta Evropska komisija (European Commission) in Europa Nostra (Europa Nostra), sofinancira pa program EU Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Del vrha o evropski kulturni dediščini 2026 (European Cultural Heritage Summit 2026) v Nikoziji na Cipru, kjer bo projekt 28. maja 2026 še uradno prejel nagrado v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in spretnosti, je bila tudi predstavitev nagrajenih projektov v vseh kategorijah.
Šolo prenove, njene projekte in dosežke je v imenu partnerjev projekta predstavila tesna sodelavka Šole prenove, arhitektka in restavratorka – konservatorka Mateja Kavčič.
Šola prenove je bila ustanovljena leta 2015 na pobudo Združenja zgodovinskih mest Slovenije kot odgovor na vse večje pomanjkanje usposobljenih izvajalcev za prenovo historičnih objektov. Projekt poleg Združenja v vlogi koordinatorja povezuje ključne partnerje s področja varovanja dediščine, arhitekture in izobraževanja: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo ter Srednjo gradbeno, geodetsko, okoljevarstveno šolo in strokovno gimnazijo Ljubljana. Vsak izmed partnerjev v projektu zastopa pomemben del področja prenove dediščine – od konservatorske stroke in prihodnjih načrtovalcev do novih generacij obrtnikov. 
Osrednji poudarek Šole prenove so praktična izobraževanja s področja tradicionalnih gradbenih tehnik. Delavnice vključujejo znanja kamnoseštva, priprave in popravil apnenih ometov, lesenih konstrukcij, tradicionalnega krovstva ter drugih veščin, ki so ključne za kakovostno obnovo zgodovinskih stavb. Izobraževanja potekajo na lokacijah kulturne dediščine po vsej Sloveniji, pogosto v sodelovanju z občinami, upravljavci objektov in lastniki dediščine. Delavnice trajajo od enega do petih dni, udeležencem pa so brezplačno dostopne tudi zaradi podpore Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Pomemben del projekta so mentorji in predavatelji. Šola prenove si prizadeva, da bi mojstri tradicionalnih obrti svoje znanje prenesli na mlajše generacije, pri programu pa sodelujejo tudi konservatorji, restavratorji, gradbeni inženirji, arhitekti ter učitelji. Prav povezovanje različnih strok in praktičnih izkušenj je ena največjih vrednosti projekta.
V petnajstih letih se je močno spremenila tudi struktura udeležencev. Če so bili nekoč med njimi predvsem starejši ljubitelji dediščine, danes delavnice obiskujejo vse generacije – od mladih do aktivnih lastnikov historičnih objektov in strokovnjakov. Projekt tako postaja pomemben prostor medgeneracijskega prenosa znanja in ozaveščanja o pomenu kakovostne prenove.
Šola prenove pomembno prispeva tudi k promociji kakovostne obnove historičnih stavb, je izpostavila Mateja Kavčič. Z bienalnimi priznanji izpostavlja zgledno prenovljene objekte ter spodbuja lastnike dediščine, da svoje izkušnje delijo z drugimi, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Poleg tega projekt zagotavlja strokovno svetovanje in pripravlja spletna gradiva, s katerimi želi strokovno znanje približati širši javnosti.
Ena izmed pomembnih aktivnosti projekta je tudi vzpostavljanje seznama usposobljenih izvajalcev, ki jih priporočajo lastniki objektov kulturne dediščine. Delavnice obrtnikom omogočajo pridobivanje prepoznanih kompetenc na področju prenove dediščine v okviru nacionalnega sistema poklicnih kvalifikacij.
Posebno nadgradnjo predstavlja projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 20. stoletja, ki je nastal s podporo Norway Grants. Namen projekta je bolj sistematično vključevanje kulturne dediščine v osnovnošolsko izobraževanje ter približevanje pomena dediščine mladim generacijam.
Rezultati delovanja Šole prenove so impresivni:
- izvedenih je bilo 50 delavnic in
- 30 enodnevnih predavanj
- na 50 lokacijah kulturne dediščine po Sloveniji.
Več kot 1000 udeležencev je pridobivalo nova znanja pod vodstvom 50 mentorjev, projekt pa je izpostavil tudi 51 kakovostno prenovljenih objektov kulturne dediščine.
Šola prenove je danes pomemben primer povezovanja dediščine, izobraževanja, obrti in lokalnih skupnosti ter dokazuje, da je ohranjanje tradicionalnih znanj ključnega pomena za trajnostno prihodnost naših zgodovinskih mest in stavbne dediščine.
Foto: Josef Rabara/Europa Nostra
