Šola Prenove
Ohranjamo znanja starih mojstorv
Šola prenove odpira četrti razpis zbiranja predlogov za podelitev priznanj kakovostno izvedenim prenovam arhitekturne dediščine. Vabljeni k sodelovanju. Hiše niso le pričevalke o minulih življenj, so tudi spremljevalke rodov, ki so v njih živeli, ljubili, se smejali in žalovali ter s tem soustvarjali svet nas vseh. Kot se mi obnašamo do svoje kulturne dediščine, tak...Continue reading...
V sredo, 11. februarja 2026, ob 18. uri v škofjeloškem Rotovžu oz. v našem učnem laboratoriju za dediščino, začenjamo prvo od srečanj cikla 𝗩 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗼 𝘃 𝗥𝗼𝘁𝗼𝘃𝘇̌𝘂, namenjenih odkritim pogovorom in razpravam, izmenjavi mnenj, pogledov, strinjanj ali nestrinjanj o različnih strokovnih temah, ki so kakorkoli povezane s prostorom in današnjim življenjem mest.
Danes je skodlarstvo živo kot redka obrtna dejavnost, ki je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, s katero se ukvarja le nekaj posameznikov. Ker želimo to znanje prenesti naprej, prvič v okviru Šole prenove skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, organiziramo delavnico skodlarstva, ki bo potekala od 8. do 11. septembra v Žirovnici.
Skodlarstvo je obrtna veščina izdelovanja skodel, cepljenih lesenih deščic, narejenih iz lesa iglavcev, največkrat iz smreke in macesna. Skodle so se in se še vedno uporabljajo za kritje streh stanovanjskih, sakralnih, gospodarskih in drugih objektov, predvsem v višje ležečih območjih Slovenije.
Skodlarski mojster Nejc Dijak je mentor praktičnega dela delavnice, ki bo prve dni potekala na Blažunovi domačiji v Potokah pri Žirovnici. Zadnji dan bo delavnica potekala na območju arheološkega najdišča Ajdna, ki je izjemen arheološki spomenik državnega pomena, kar bo za vse udeležence še dodatno doživetje, saj bodo z nami tudi odgovorni konservatorji, ki nam bodo arheološko najdišče tudi predstavili. Na Ajdni si bomo ogledali tudi nekaj objektov kritih s skodlami v sklopu arheološke prezentacije, potrebnih obnove, tako da bomo ocenili poškodbe ter potrebne posege.
Na uvodnih predavanjih, ki bodo prvi dan delavnice na Blažunovi domačiji bodo predavatelji predstavili les kot gradbeni material ter značilnosti lesenih konstrukcij objektov kulturne dediščine tudi v odnosu do tipologije gradnje različnih pokrajin.
Na delavnico, ki je brezplačna se lahko prijavite TUKAJ .
V Šoli prenove organiziramo tretjo delavnico suhozidne gradnje in prvo na Dolenjskem, v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, Šolskim centrom Novo mesto in Srednjo gradbeno, lesarsko in vzgojiteljsko šolo. V teoretičnem delu nam bodo strokovnjaki predstavili značilnosti arhitekture Trške gore, suho gradnjo, ter izkušnje z obnovo suhih zidov na Gorenjskem. Naslednji dan pa bomo pod vodstvom mentorja zavihali rokave in se preizkusili pri obnovi suhega zidu ob Krkini zidanici.
Suhi zidovi, veščina zidanja brez uporabe veziva je ena prvih oblik gradnje s kamnom in kamnite zložbe srečamo ne le po vseh slovenskih pokrajinah, pač pa v tudi mnogih drugih državah. Leta 2018 so skupaj dosegle vpis suhozidne gradnje na Reprezentativni seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine človeštva. Suhi zidovi danes postajajo vse bolj prepoznan element kulturne krajine, zato tudi vse več zanimanja za veščino gradnje in s tem obnovo in ohranjanje suhih zidov.
Na Dolenjskem so suhi zidovi so predvsem v funkciji opornih zidov med terasami vinorodnih gričev, zato nas veseli, da je tudi med vinogradniki zanimanje za ohranjanje suhih zidov.
Na delavnico, ki je brezplačna se lahko prijavite TUKAJ .
Delavnica Šole prenove – čiščenje in vzdrževanje suhih zidov bo potekala v nedeljo, 6. aprila 2025, v Škofji Loki, na pobudo mladih tabornikov iz Škofje Loke in Železnikov. Vabimo, da se nam pridružijo tudi drugi ljubitelji kulturne in naravne dediščine.
Gradnja zidov v suhi zložbi kamna, brez dodanega veziva je prisotna v vseh, sicer raznolikih pokrajinah in predstavlja prvobitni in najbolj preprost način gradnje v krajini in je kot veščine gradnje od leta 2023 vpisna na UNESCO seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine.
Čeprav v slabem stanju, pa postajajo suhi zidovi v prostoru vse bolj prepoznani, zato tudi vse več pobud po ohranitvi zidov, kot tudi potrebnih veščin za njihovo obnovo in gradnjo. V Šoli prenove smo v sodelovanju z Občino Škofja Loka v lanskem letu že izvedli delavnico suhozidne gradnje na primeru opornih zidov na hribu Loškega gradu.
Tokrat pa v Škofji Loki organiziramo delavnico na pobudo in ob sodelovanju mladih, tabornikov iz Škofje Loke in Železnikov, ki se kot varuhi narave zavedajo pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine lokalnega prostora.
Na delavnico, ki je brezplačna se lahko prijavite TUKAJ .
Tlak okoli šolske ute bo že tretja delavnica Šole prenove za otroke, ki poteka v sodelovanju z Občino Škofja Loka ter podružnično osnovno šolo Bukovščica, v okviru projekta Obnovimo šolsko uto. Delavnice Šole prenove za otroke potekajo v okviru projekta OBNOVIMO ŠOLSKO UTO, ki so ga začele prizadevne učiteljice na POŠ Bukovica v Škofji Loki...Continue reading...
V torek, 25. marca 2025, smo v Novem mestu v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto podelili priznanja Šole prenove za kakovostne prenove 17 lastnikom objektov kulturne dediščine, med katerimi so tudi članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Hiše niso le pričevalke o minulih življenj, ampak tudi spremljevalke rodov, ki so v njih živeli, ljubili, se smejali in žalovali ter s tem soustvarjali svet nas vseh. Kot se mi obnašamo do svoje kulturne dediščine, tak bo nekoč tudi odnos naših zanamcev do nas, smo lahko uvodoma slišali na slavnostni podelitvi priznanj Šole prenove za kakovostne objekte v letu 2024 v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.
Priznanja za kakovostno obnovo podeljuje konzorcij partnerjev projekta Šola prenove, v koordinaciji Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Partnerji so v okviru projekta prepoznali ljudi, ki s strastjo, odločnostjo in zaupanjem oživljajo stare stavbe in njihove zgodbe. Z obnavljanjem lastniki stavbne dediščine ustvarjajo nove prostore in turistične vsebine v mestnih središčih, gradijo ne le osebno, marveč tudi identiteto skupnosti, se priklanjajo tradicionalnim vrednotam, oživljajo stara obrtna znanja in uresničujejo trajnostno gradnjo.
Lastniki nagrajenih 17 objektov, ki so obnovo omogočili in financirali, so s tem izkazali svoj izjemni odnos do varovanja, ohranjanja in oživljanja kulturne dediščine. Podelitev priznanj je skromna in simbolna zahvala za njihov odnos in trud za ohranjanje slovenske kulturne dediščine mest in podeželja.
Priznanja Šole prenove za kakovostno prenovo 2024 so prejeli objekti:
Posebno priznanje
Priznanje
Še posebej nas veseli, da so med prejemniki priznanj za kakovostno obnovo tudi obnove stavbne dediščine, ki so jo vodile članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije – Mestna občina Koper, Mestna občina Novo mesto, Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki.
Slavnostni govornik Jernej Hudolin, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine: »Projekti, kot je Šola prenove, imajo ključno vlogo pri povečanju ozaveščenosti in učinkovitejši komunikaciji med državljani, lastniki, strokovnjaki in organizacijami.«
Med nagrajenci je vodovodni stolp v Brežicah, ki sta ga prenovila Občina Brežice in Posavski muzej Brežice.
Slavnostni govornik Urban Kramar, podžupan Mestne občine Novo mesto, je v svojem nagovoru izpostavil, da »kulturna dediščina ni le del zgodovine – je del naše sedanjosti in prihodnosti. Stare stavbe, ki jih prenavljamo, niso breme, ampak priložnost. Pokazali ste, da vam je mar za kulturno dediščino, da jo spoštujete. In da cenite zgodovino, ki nas je oblikovala. S prenovami ste pokazali, da razumete pomen estetskih obnov in njihovo uporabno vrednost, ki sledi kulturno-varstvenim smernicam. Vaše prenove niso le obnavljanje zidov, temveč ohranjanje duha časa, ki ga te stavbe nosijo v sebi. S tem ste pokazali, da stara arhitektura ni nekaj, kar bi se smeli znebiti zaradi sodobnih trendov, temveč nekaj, kar je vredno obnavljati in na novo oživiti.«
Jernej Hudolin, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je izpostavil, da »imajo projekti, kot je Šola prenove, ključno vlogo pri povečanju ozaveščenosti in učinkovitejši komunikaciji med državljani, lastniki, strokovnjaki in organizacijami. Spodbujajo aktivno sodelovanje civilne družbe pri varovanju kulturne dediščine in krepijo skupna prizadevanja za ohranjanje zgodovinskih in kulturnih vrednot.«
V imenu članov strokovne komisije je spregovoril prof. Aleksander Ostan: »Vzgibi in načini prenov so sicer različni – bodisi gre za prenovo javnih objektov, ki povezujejo neko skupnost, bodisi gre za ohranjanje družinske dediščine iz generacije v generacijo zgolj z rednim vzdrževanjem in minimalnim poseganjem, bodisi gre za prenovo hiš v starem mestnem središču, ki lahko postanejo nosilci urbanega življenja, bodisi gre za ureditev stalnega bivanja z uporabo obstoječega stavbnega fonda namesto novogradenj. Vsi razlogi so pravi, in čeprav so poti do končnega cilja nemalokrat polne izzivov, je cilj vseh enak, posledica njihovih odločitev pa pomeni dobrobit za celotno družbo – ohranjanje snovne in nesnovne dediščine in s tem kakovostnega bivalnega okolja za vse.«
»Podelitev priznanja je vedno tudi prijetno druženje strokovne javnosti in ljubiteljev z lastniki kulturne dediščine, ki jim je bil dogodek tudi namenjen, kot majhna zahvala za njihova velika dejanja. Lastniki v obnovo vlagajo svoja sredstva, energijo in čas. Predstavljajo iskrice, ki naj zažarijo v prostoru in osvetlijo tudi druge. S to mislijo smo odšli vsak v svoje okolje, da bi vsak od nas širil sporočilo o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, ki je naša razvojna pot v prihodnost,« je v imenu partnerjev Šole prenove povedala generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc.
Podelitev je popestril nastop dijakinj Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole. Na prireditvi je bila predstavljena tudi monografija Prenove, zgodbe o hišah 3, (povezava do publikacije) v kateri smo podrobneje predstavili vseh 17 uspešno in kakovostno prenovljenih objektov kulturne dediščine.
Vse ljubitelje kulturne dediščine, strokovno javnost, pa tudi lastnike objektov kulturne dediščine vabimo na podelitev priznanj Šole prenove za uspešno prenovo 2024, ki bo v torek, 25. marca 2025, ob 12. uri v Novem mestu, v Knjižnici Mirana Jarca, Rozmanova 28. Prispeli predlogi za PRIZNANJA ŠOLE PRENOVE 2024 za izvedbo kakovostne prenove so bili tokrat prav...Continue reading...
Vrata nam bodo odprli lastniki, ki so se odločili, da staro, dotrajano, včasih celo že zapuščeno hišo, objekt kulturne dediščine obnovijo in mu vrnejo življenje. Lastniki, ki so pokazali, da se zavedajo, da staro v sebi nosi tudi vez s tradicijo, predstavlja osebno in našo skupno identiteto, kaže odtise življenja posameznikov, družin in skupnosti. Lastniki,...Continue reading...
Zaradi velikega zanimanja ponovno organiziramo delavnico na temo apnenih ometov, ki bo potekala med 4 in 7 marcem 2025 v Kopru v Servitskem samostanu. Na delavnico o apnenih ometih vabimo lastnike objektov kulturne dediščine, strokovno javnost, študente in druge ljubitelje kulturne dediščine, še posebej pa vabimo izvajalce, obrtnike in zidarje, saj bo v praktičnem delu...Continue reading...
“Šola prenove poteka v organizaciji Združenja zgodovinskih mest Slovenije na objektih kulturne dediščine na različnih lokacijah po Sloveniji. Predstavlja program neformalnega izobraževanja o starih znanjih in spretnostih potrebnih za kakovostno obnovo in prenovo.”
Vse pravice pridržane © Šola Prenove 2026.
