Skril: kamnita strešna kritina in skrilarstvo Selške doline

Od glinavca do strehe — skrilarstvo Selške doline

[Na dnu strani si lahko ogledate in prenesete gradivo z delavnice v pdf formatu]

Skril je kamnita strešna kritina iz tankih, cepljenih kamnitih plošč — sestrska obrt lesenim skodlam in ena najznačilnejših podob streh Selške doline ter širšega škofjeloškega območja. Gradivo arhitekta Bojana Rihtaršiča, univ. inž. arh., z delavnice Šole prenove predstavlja kamnino, iz katere skril nastane, kraje, kjer so ga lomili, in delo v skrilolomih. Na tej strani povzemamo ključne poudarke.

Na tej strani:

Kaj je skril — in kaj škrilavec
Skrilarstvo v Selški dolini
Skril na strehi
Delavnice o skrilu
Sorodne vsebine

Kaj je skril — in kaj škrilavec

Škrilavec je metamorfna kamnina: nastane s preobrazbo (metamorfozo) primarne kamnine — največkrat glinavca (sedimentne kamnine) ali tufa (vulkanskega izvora) — pri čemer se glineni minerali rekristalizirajo, notranja struktura in razpored mineralov pa se spremenita. Stopnja preobrazbe je odvisna od temperature in pritiska: od glinastih skrilavcev prek filitov in blastnikov do gnajsa, pri čemer je skrilavost — lastnost cepljenja v tanke plošče — z višjo stopnjo preobrazbe vse slabša.

Jezikovna posebnost, ki pove vse: če besedno zvezo glinasti skrilavec obrnemo, dobimo namesto metamorfne kamnine sedimentno — skrilavi glinavec. V kamnini najdemo tudi značilne mineralne primesi, na primer pirit in manganove dendrite. (Geološki vir, naveden v gradivu: Matevž Novak, Proteus, 2012.)

Skrilarstvo v Selški dolini

Skril so lomili v skrilolomih — največ v zgornjem delu Selške doline, v krajih Zali Log, Sorica, Danje, Ravne, Dolenja vas in Nemilje, pa tudi drugod po Sloveniji, med drugim pri Šavni Peči (Hrastnik), Dolu pri Ljubljani in Šmarju pri Litiji. Delo v skrilolomih in nekdanjo rabo kamna dokumentirajo tudi fotografije iz zbirke Muzeja Železniki, ki jih najdete v gradivu na dnu strani.

Skrilarstvo je bilo nekoč na Škofjeloškem močno prisotna obrt, danes pa usposobljenih rokodelcev primanjkuje — prav zato v Selški dolini poteka projekt SKRIL: Ohranjanje in razvoj dediščine skrilarstva, ki dokumentira znanja, jih prenaša na mlade in nudi strokovno podporo pri obnovah objektov s skrilnato kritino. Skrilnate strehe so namreč del značilne kulturne krajine doline — in del lokalne identitete.

Skril na strehi

Skrilnata kritina je naravna, lokalna in izjemno trajna: kamnite plošče, položene po tradicionalnih načinih prekrivanja, so stoletja kljubovale ostremu podnebju. Kot pri vseh naravnih kritinah pa je ključno vprašanje sodobne obnove, kje danes dobiti material in kdo zna z njim delati — vprašanji, ki jima je posvečen tudi del gradiva na tej strani in delavnice Šole prenove.

Skril je kamnita vzporednica lesenim skodlam: obe kritini sledita istemu načelu — lokalen material, ročna izdelava, popravljivost. Za leseno tradicijo si oglejte stran o skodlah in skodlarstvu, za kamnite strehe Primorske pa priročnik Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem.

Delavnice o skrilu

Šola prenove je znanju o skrilu posvetila več delavnic:

Izdelava skrila za kritje streh — delavnica pod vodstvom Bojana Rihtaršiča, univ. inž. arh. (16. in 17. april 2026, Škofja Loka), iz katere izhaja gradivo na tej strani.
Spoznajmo skril — delavnica za mlade (26. in 27. marec 2026), ki jo je Šola prenove pripravila v sodelovanju z Občino Škofja Loka in Osnovno šolo Ivana Groharja: prvi dan spoznavanje materialov in kamna skrila v prostorih šole, drugi dan praktični del na Starološkem gradu v Stari Loki, kjer so si udeleženci ogledali kamniti blok ter se preizkusili v izdelavi lastnih skrilastih ploščic.

Aktualne termine spremljajte na strani delavnic. Celotno gradivo z delavnice — z zemljevidi skrilolomov, geološkimi prikazi in fotografijami Muzeja Železniki — si lahko ogledate ali prenesete spodaj.